Znano je, da je koža dihurjev precej tanka z debelejšim podkožjem, še posebej na področju vratu in glave. Vsebuje veliko žlez lojnic, ki imajo nalogo, da kožuh enakomerno namastijo in dajejo značilen vonj živali. Pri albino dihurjih lahko pride z leti celo do rahlega rumenega obarvanja dlake. Dihurji imajo tudi dve vidni perianalni žlezi - t.i.vonjalni žlezi, katerih vsebina se sprosti v okolje, kadar se žival razburi, vznemiri ali je v času estrusa. Normalno so lahko na koži repa prisotni zasušeni gnojni mozolji - komedoni.

Kožuh sestavljata dve vrsti dlake – spodnja je tanka, mehka in svetlo obarvana, medetem ko je krovna oz. zaščitna nekoliko bolj groba, resasta in različno obarvana. Jeseni in spomladi dihurji menjajo kožuh, čez zimo pa njihova barva kožuha rahlo posvetli. Če je dlaka v času sezonskega menjavanja poškodovna (zlomljena, obrita), lahko traja več tednov ali mesecev, da ponovno zraste. Ko na tem mestu ali na mestu zdravljene alopecije zraste nova dlaka, lahko koža postane modrikasta. To je normalno pri dihurjih in se pogostokrat lahko zamenja za cianozo.

Dihurji nimajo dobro razvitih znojnic, kar skupaj s tanko kožo povzroča večjo nagnjenost k vročinskem stresu in vročinskem udaru.

Garje in pršice

• Sarcoptes scabei lahko občasno okuži dihurje in je vzrok za pojav večjih ali manjših brezdlačnih mest ali pa povzroči srbež in lokalne poškodbe prstov, šap ali nohtov.

  Diagnozo opravimo s kožnim ostružkom, ki pa je pogosto lažno negativna. Zdravljenje je potrebno ponoviti vsaj 2-3x, vsakih 7-14 dni. Pomembno je, da zdravimo vse obolele in tudi tiste živali, ki so bile v stiku z obolelimi, četudi še ne kažejo kliničnih znakov. Redno čistimo tudi njihovo bivalno okolje! 

• Otodectes cyanotis so ušesne garje, ki prizadanejo tako dihurje, pse in mačke. Povzročajo kronično draženje in sekundarno bakterijsko ali glivično vnetje sluhovodov. Življenjski krog je 3 tedne, brez gostitelja lahko preživi v okolici tudi do 12 dni. Zdravi se sistemsko (podkožna aplikacija zdravila) ali spot-on metoda (različne ampule, registrirane za mačke in preverjeno nimajo stranskih učinkov za dihurje). Topikalno zdravljenje pri dihurjih običajno ni učinkovito, saj je sluhovod tako ozek, da se zdravilo slabo razporedi po celotnem sluhovodu.

   

• Demodex spp. je zajedalec, ki se nahaja v koži. Samica koplje rove v vrhnji plasti kože – epidermisu in tam leže jajčeca. Na zunaj to opazimo kot manjša ali večja brezdlačna področja in srbež živali. Živali so ponavadi bolj nemirne.

• Diagnozo potrdimo s kožnim ostružkom, ki ga pogledamo pod mikroskopom. Zdravljenje je lahko kot v zgornjih dveh primerih. <!-- @page { margin: 2cm } P { margin-bottom: 0.21cm } -->

• Lynxacarus mustelae se prav tako nahaja na kožuhu dihurjev in povzroča ulcerativne spremembe na obrazu. Zdravljenje je uspešno s permetrinskimi preparati topikalno in v okolici.

Bolhe

• Ctenocephalides spp. (bolhe psov in mačk) in Pulex irritans lahko infestirata dihurje. Povzročajo srbež in brezdlačna mesta - alopecijo različne stopnje, največkrat okoli vratu in po prsnem košu. Nekatere živali so lahko alergične na ugrize bolh, kar se kaže kot papulokrustozni dermatitis (vnetje kože z različno velikimi krasticami z rdečim robom, včasih se nadaljuje v gnojno vnetje) na bazi repa in ventralnem delu trebuha. Zdravljene s preparati, ki so registrirani za mačke. Pri uporabi sprejev, ki vsebujejo fipronil je potrebno biti previden pri doziranju - priporoča se nanos na kos blaga in nato na dihurja, da se izognemo predoziranju. Bolj varno je uporabiti imidacloprid, ki je zelo učinkovit. Ne pozabimo očistiti okolico!

• Klopi

  • Ixodes spp. lahko prav tako prizadenejo dihurje, le da so okužbe redkejše zaradi bivanja v stanovanjih. V primeru, da opazimo klopa, ga manualno odstranimo. Primeri lymske bolezni ali borelioze pri dihurjih še niso znani.

  
  

  Miaze

  • Cuterebra larve lahko povzročijo podkožne - subdermalne ciste pri dihurjih.

  • Hypoderma bovis larve lahko povzročijo spremembe v obliki drobnih vbrsti ali ognijkov na področju vratu.

    Te vrste parazitov so pri udomačenih dihurjih zelo redke, medtem ko so pri farmskih rejah precej pogoste, če ni ustrezne preventive.

  
  

  Ektoparaziti so tudi pri dihurjih precej razširjeni in so pogostokrat glavni vzrok za nastanek alopecij in srbeža pri živalih. Povzročitelji so večinoma enaki kot pri psih, mačkah in tudi pri nekaterih glodalcih. Razvojne oblike ektoparazitov se nahajajo povsod, kjer se gibljejo okužene živali, pri tem pa se razvoj do odrasle oblike ne prekine, ampak se v okolju nadaljuje različno hitro – odvisno od temperature in vlage. Pri tem ne smemo pozabiti, da so tudi nekatere odrasle oblike sposobne preživeti v okolju več tednov brez gostitelja. Zato je zelo pomembno, da redno skrbimo za čistočo v stanovanju, še posebej v prostoru, kjer se živali največ nahajajo. Občasno je priporočljivo prostor tudi razkužiti. Vsekakor pa je potrebno zdraviti vse živali hkrati, ki so bile v stiku, četudi kaže znake bolezni samo ena izmed njih. Zdavljenje samo ene živali je v takem primeru nesmiselno, saj uporabljeni preparati ne bodo delovali tako kot nam to zagotavlja proizvajalec, poleg tega se stroški na ta način le povečujejo, učinka pa ni.

  
  

  V primeru, da imate hišnega ljubljenčka, ki ima podobne težave ali če želite samo kakšen nasvet, Vas vabimo, da nas obiščete v naši ambulanti.

  
  

  
  

  Monika Pirjevec dr.vet.med.