Še nedolgo je tega, kar smo pri nas uvedli popis vseh konj in izdajo identifikacijskega dokumenta (ID), ko nas je že dohitel nov način identifikacije konj – označevanje s transponderjem (čipiranje). Toda čipiranje ni povsem nov način označevanja živali, saj ga ponekod poznajo že kar nekaj let … Omeniti je potrebno še to da konje, ki že imajo ID ni potrebno čipirati! Sam postopek naročanja označevanja se je malo spremenil tako da pošljete priloženi obrazec vloga za oznacitev kopitarja po pošti ali na e-mail naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Več obrazcev in informacij dobite na povezvi VF selekcija konj
6. junija 2008 je komisija EU sprejela UREDBO KOMISIJE (ES) št. 504/2008 o izvajanju direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev, 6. aprila 2009 pa je DZ RS sprejel U R E D B O o izvajanju Uredbe Komisije (ES) št. 504/2008 z dne 6. junija 2008 o izvajanju direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev.
Ker se sliši precej zakomplicirano naj povemo, da bomo morali vse konje, rojene po 1. januarju 2009, registrirati tako, da bo konju vstavljen transponder – čip. Stroške, ki nastanejo z izdajo identifikacijskih dokumentov (ID) in stroške transponderja, kakor tudi njegovega vstavljanja, pa plačajo rejci sami. Cena popisa,je različna ali greza žrebeta ali za starejšega koja in znaša od 53,22 do 77,22€.
Kaj je transponder
Transponder je mikročip, ki ni večji kot riževo zrno, in je iz umetnega materiala, nezlomljiv ter ima petnajstmestno številko, ki naj bi brez problemov identificirala vsakega konja. Taki enaki transponderji se uporabljajo v Sloveniji pri psih že dlje časa. Vsaka država bo dobila svoje prve tri številke, ki bodo za vse konje v državi enake. Zaporedje številk se bo vpisalo v ID in v Centralni register kopitarjev, podoben centralnemu registru govedi.
Radijski valovi pošiljajo identifikacijsko številko čitalniku. Ti radijski valovi so za konja neškodljivi, saj je transponder večino časa neaktiven. Šele, ko se s čitalnikom približamo transponderju, ga ti radijski valovi aktivirajo. To tudi pojasnjuje, zakaj konja ne moremo identificirati na daljavo, kot npr. mobilne telefone, ki neprestano pošiljajo signale. Prav tako ti radijski valovi potekajo preko posebne frekvence, ki omogoča komunikacijo le med transponderjem in čitalcem. Razdalja med njima mora biti vsaj 5 do 15 centimetrov odvisno od čitalca.
V preteklosti so bili transponderji obdani s stekleno kapsulo. Ti, ki se uporabljajo danes, pa so obdani z biopolimerno maso. To je posebna umetna masa, ki se pri ljudeh uporablja za implantate, in je posebno lahka in varna. V primerjavi s steklom so transponderji skoraj nezlomljivi in zdržijo celo konjevo življenje.
S transponderji in novo Uredbo bi lahko omogočili še večjo preglednost pri popisu konj, povečala pa bi se tudi dokazljivost istovetnosti. Tako bo lahko rejec kupcu s pomočjo transponderja dokazal, da konj, ki se prodaja, na podlagi številke ustreza identifikacijskemu dokumentu in tako dokazal njegovo poreklo. Tudi tistim, ki s konjem potujejo, bo lažje, saj bodo lahko policiji in carinikom dokazali, da gre za konja, ki ustreza dokumentaciji. Opisi konj v ID-jih so namreč velikokrat površni ali netočni, zaradi česar lahko pride do zamenjave konj, ki so si po izgledu podobni. Vse to naj bi čipiranje preprečilo.
Vstavljanje transponderja
Transponder se v konja vstavi z aplikatorjem za enkratno uporabo. Vsem žrebetom bo tako v Sloveniji transponder vstavljen – apliciran v vratni greben.
EU tudi predlaga, da se za vstavljanje uporablja leva stran. Strokovnjaki, ki to metodo podpirajo, zatrjujejo, da vstavljanje transponderja konju ne povzroča bolečin, saj se za vstavljanje uporablja igla, ki je dolga približno tri centimetre in je oblikovana kot skalpel. To omogoča zelo enostaven prerez tkiva, česar konji velikokrat sploh ne zaznajo. Poudariti je potrebno, da v kolikor se čipa ne da prebrati oz. je uničen ali celo odstranjen, lahko veterinarska inšpekcija odredi evtanazijo konja.
Alternativa – genska preiskava
Seveda pa Uredba določa tudi izjeme, ki omogočajo, da se vstavljanju transponderjev izognemo. Tako je v 9. členu Uredbe navedena genetska preiskava kot nadomestna metoda identificiranja. Ta se lahko uporabi v primeru, ko lastnik živali iz splošno priznanih veterinarskih ali etioloških razlogov ne želi uporabiti označevanja s transponderjem. Stroške za to seveda nosi rejec oziroma lastnik sam.
Upamo, da se bo s čipiranjem končno uredil promet s konji, da ne bo več ponarejanja dokumentov, da se bo zmanjšalo število pripustov na črno...
Dušan Jagodič