Male živali

06 Sep 2021

Porod pri psici aktualno

Slika1

Vir slike: https://www.medicanimal.com/Canine-Pregnancy%3A-The-7-most-common-problems-during-and-post-whelping/a/ART111510

Porod pri psičkah je lahko lep dogodek tako za bodočo pasjo mamico kot tudi za njenega lastnika, vendar moramo biti nanj dobro pripravljeni in sposobni sproti in hitro reševati morebitne težave in zaplete za preprečitev neželenih dogodkov.

Pri psičkah se gonitev ponavadi prične s krvavkastim izcedkom in oteklino vulve, vendar to še ni pravi čas za naskok ali osemenitev. Le-ta pride, ko pri psičkah nastopi ovulacija (sprostitev zrele jajčne celice iz folikla). Dostikrat psičke same pokažejo, kdaj je primeren čas za to, pri tistih, kjer to ni razvidno, pa si lahko pomagamo z določitvijo vrednosti progesterona in/ali citološkim pregledom brisa vagine. Ob primernem času oz. zadosti visoki vrednosti progesterona sledi naskok ali umetna osemenitev, kjer seme psa pride v vagino in kasneje v maternico oz. do jajcevodov, kjer se sreča in združi z jajčno celico, kar privede do same oploditve. Oplojena jajčna celica vstopi v maternico oz. maternični rog čez 8-10 dni, nato se embriji nameščajo v maternici od 12.-17. dneva po oploditvi in se dokončno vsidrajo med 18.-21. dnevom. Na jajčniku v tem času nastane rumeno telo, ki izloča hormon progesteron, ki vzdržuje brejost, le-ta pa pade v roku 48 ur pred porodom. Psičkam se prav tako poveča apetit, telesna teža in potreba po kalorijah, predvsem v zadnji tretjini brejosti. Pri tem moramo biti pazljivi, saj psičke, ki so presuhe, zelo težko vzdržujejo normalno produkcijo mleka po porodu, pri predebelih psičkah pa pogosto prihaja do zastoja mladičev v porodnem kanalu, prav tako pa se poveča neonatalna smrtnost. Na samo plodnost, velikost legel in normalno preživetje mladičev zelo vpliva splošno zdravstveno stanje psičke, normalna telesna kondicija in starost, pri kateri imajo psičke leglo.

Na sliki je prikazana ultrazvočna slika maternice z razvijajočimi se plodovi cca. 30. dan po parjenju. V tem času lahko z dobrim ultrazvokom že vidimo bitje srca.

 

Slika2

 

Vir slike: http://www.weldrickanimalhospital.com/pregnancy-ultrasound-x-ray/

Diagnostika brejosti se lahko izvaja na več načinov in sicer s temeljito palpacijo trebuha, merjenjem hormona relaksina v krvi, rentgenskim slikanjem trebuha in ultrazvočnim pregledom, ki je tudi najpogostejši in najzanesljivejši način določitve brejosti. Palpacija trebuha (tipanje) je hiter in enostaven način pregleda na brejost, kjer lahko okoli 25. dne po parjenju zatipamo povečano maternico. Vendar pa samo na podlagi palpacije ne moremo ločiti brejo maternico od drugih, predvsem bolezenskih stanj (npr. piometre). Hormon relaksin primarno proizvaja placenta in je zato precej specifičen hormon za potrditev brejosti pri psicah, vendar je najbolj zanesljiv pokazatelj šele po 30. dneh po parjenju.

Slika3

 

Na sliki je prikazana rentgenska slika breje psičke pred porodom.

Vir slike: http://www.weldrickanimalhospital.com/pregnancy-ultrasound-x-ray/

Eden od načinov diagnosticiranja brejosti je tudi rentgensko slikanje, ki pa se ga lahko poslužujemo šele po 45. dnevu po parjenju, ko kalcificirajo kosti fetusov, in je tako bolj uporaben za določanje števila in velikosti mladičev. Najpogostejši in najbolj natančen način določanje brejosti je pregled trebuha z ultrazvokom, ki ga lahko opravimo med 24. in 28. dnem po parjenju. Prednost ultrazvočnega pregleda je tudi v tem, da lahko določimo vitalnost fetusov, ker se v tem času že prav tako vidi bitje srca in premikanje plodov v maternici.

Trajanje brejosti, ki predstavlja obdobje od dneva parjenja do dneva poroda, je v povprečju 63 dni, lahko pa tudi 7 dni manj ali več. Razlike v dnevih so predvsem zaradi tega, ker psičke spontano ovulirajo enkrat v času estrusa. Veliko bolj natančno je možno določiti trajanje brejosti glede na LH val, in sicer znaša brejost 65 dni +/- 1 dan po LH valu, ki ga posredno določimo preko določanja koncentracije progesterona pred parjenjem. Dolžina brejosti se individualno razlikuje, predvsem glede na velikost psičke in števila mladičkov, ki jih nosi.

Fiziološko gledano je porod stanje, kjer se spremeni razmerje hormonov, ki vzdržujejo brejost in tistih, ki stimulirajo aktivnost maternice. Hormona, ki vzdržujeta brejost sta progesteron in relaksin, hormona, ki stimulirata porod in krčenje maternice, pa sta prostaglandin in oksitocin. Pri psičkah se pred porodom poveča koncentracija kortizola v maternici in plodu, kar povzroči povišanje prostaglandina (PGF2α), ta povzroči, da se rumeno telo na jajčniku, ki izloča progesteron in vzdržuje brejost, začne razgrajevati, s tem pa pade koncentracija progesterona na manj kot 1ng/ml (3nmol/L) približno 24 ur pred porodom. Prostaglandin in oksitocin tudi stimulirata krčenje maternice. Vsi ti dogodki povzročijo, da se placenta (posteljica) začne ločevati od maternice, kar sproži porod. Pred porodom se poviša tudi koncentracija prolaktina, kar vpliva na izločanje mleka. Le-tega po porodu stimulirajo mladički s sesanjem.

Predvidevanje, kdaj bo nastopil sam porod, je zelo pomembno za normalen potek poroda, morebiten carski rez in za podrobno spremljanje psičke, ki ima daljšo brejost in njenih mladičev. Brejost pri psičkah traja v povprečju 63 +/- 7 dni po dnevu parjenja, kar je relativno širok razpon časa predvidenega poroda, sploh v primeru morebitnih težav. Veliko bolj točno se da trajanje brejosti določiti po LH valu, ki ga določimo posredno preko merjenja progesterona, in znaša 65 +/- 1 dan. Uporabno je tudi merjenje progesterona pred porodom in sicer le-ta pade iz cca 3 ng/ml (9 nmol/L) na manj kot 1 ng/ml (3 nmol/L) cca 24 ur pred porodom. Precej natančen in zanesljiv način predvidevanja poroda je tudi merjenje rektalne temperature, ki pade zaradi padca progesterona. Priporočljivo je merjenje dva do trikrat dnevno zadnja dva tedna brejosti, da lahko določimo bazalno (osnovno) telesno temperaturo. 6 do 18 ur pred porodom temperatura pade cca 1,1°C do 1,7°C. Pri manjših pasmah je to lahko do 35°C, pri srednje velikih do 36°C in pri velikih pasmah do 37°C. Če v roku 24 ur po padcu rektalne temperature pri psički ne pride do začetka poroda, je potreben pregled pri veterinarju, kjer se brejo psičko klinično pregleda in opravi ultrazvočni pregled plodov.

Slika4

 

Na sliki zgoraj prikazano merjenje rektalne temperature pri psički, kar je eden izmed pomembnih načinov določanja začetka poroda.

Vir slike: https://flynnvets.com/how-to-take-your-pets-temperature/

Pri porodu obstajajo 3 faze, ki jih je potrebno med seboj ločiti. V 1. fazi pri psički opazimo gnezdenje, nemirnost, tresenje, neješčnost in sopenje. V tej fazi se maternični vrat odpira, ne vidimo pa še očitnih znakov kontrakcij maternice in napenjanja, se pa počasi povečuje pogostost, trajanje in intenzivnost krčenja maternice (ti dogodki sovpadajo s padcem progesterona in rektalne temperature). Ta faza traja ponavadi 6 do 12 ur, lahko pa tudi do 24 ur.

Slika5

Na sliki zgoraj psička pred porodom.

Vir slike: https://www.animalwised.com/is-my-dog-about-to-give-birth-symptoms-of-labor-1267.html

2. faza se začne, ko se pričnejo izrazite kontrakcije (krčenje) trebuha, prehod amnionske vrečke in tekočine ter nato porod mladička in traja ponavadi povprečno 3 do 6 ur, pri določenih psičkah pa tudi do 12 ur. Pred porodom prvega mladička lahko aktivno krčenje in napenjanje traja tudi nekaj ur. Konstantno, neproduktivno napenjanje pa je lahko tudi znak težav pri porodu. Med mladički je ponavadi približno 1 ura pavze, med katero psička počiva in ni aktivnega krčenja trebuha. Približno 5 do 15 minut po prihodu vsakega mladička se izloči tudi posteljica, kar pomeni 3. fazo poroda.

Slika6

 

Na sliki zgoraj psička med porodom. 2 mladička že sesata mleko, 1 mladiček pa še v amnijski vrečki prihaja skozi porodni kanal.

Vir slike: https://www.istockphoto.com/photo/dog-giving-birth-gm112264348-10280497

Vsakega mladiča posebej mora pasja mama po porodu očistiti, odstraniti amniotsko membrano, pregrizniti popkovino, ponavadi pa odstrani in poje še posteljico. Vse to je pomembno materinsko obnašanje in krepi vez med materjo in mladičem, zato je pomembno, da se psičko, če je le mogoče, spodbuja k takšnemu vedenju. Če psička ne more ali ne zna očistiti mladičev, predvsem odstraniti ovojnic z obraza mladiča, potem je nujno, da to stori lastnik sam. Lastnik lahko tudi pomaga podvezati in prerezati popkovne žile cca 1 cm od trebušne stene in odstrani tekočino iz gobčka mladička ter ga z masiranjem z brisačko osuši in vzpodbuja dihanje, v kolikor ima težave ali mu mama pri tem ne more pomagati. Posteljice se morajo izločiti v roku 4 do 6 ur po porodu, v nasprotnem primeru pa je nujen obisk veterinarja.

Slika7

 

Na sliki je prikazan carski rez pri psički, katerega se poslužujemo v primerih, če porod zaradi določenih okoliščin ni mogoč ali le-ta ne poteka normalno. Prikazan je del kirurškega posega, ko se skozi incizijo vstopi v maternico.

Vir slike: https://www.vettimes.co.uk/dystocia-pt-4-caesarean-tips/

Distocia ali težek porod se pojavlja pri približno 5% primerov. Lastnik je tisti, ki mora ob sodelovanju veterinarja takšne težave zgodaj prepoznati in ustrezno ukrepati. Pokazatelji, da gre za težave v zadnji fazi brejosti ali med porodom, so med drugim: prisotnost bolezenskih znakov pri psički, neješčnost, slabo počutje, povišana telesna temperatura, ipd. Še posebej pozorni moramo biti pri psičkah, ki so v prejšnjih brejostih že imele težave pri porodu in pri pasmah, ki so tem težavam bolj podvržene (francoski buldogi, angleški buldogi, mopsi, bostonski terierji, ipd.). Še posebej pozorni moramo biti, če v roku 24 ur po padcu rektalne temperature ni napredka ali nikakršnih znakov, da se bo porod pričel. V primeru, da se pojavi vaginalni izcedek, moramo biti pozorni na barvo in količino le-tega. Prozoren izcedek pomeni, da je počila amnionska vrečka in se je izcedila tekočina, ki napoveduje, da se bo v roku 2 do 3 ur skotil prvi mladiček. Prisotnost temno zelenega izcedka pomeni, da se je vsaj ena posteljica že ločila od maternice in se pričakuje porod v roku 2 do 4 ur. Če je izcedek svetlo rumenorjave barve, je to mekonij, oz. izloček mladičkov in nakazuje hud stres plodov in zahteva takojšnje ukrepanje. Če se pojavi gnojen izcedek, gre najverjetneje za infekcijo plodov, posteljice ali maternice ali že razkrajanje mladičkov. Pozorni moramo biti tudi, če ni napredka v fazah poroda, to pomeni, da prehod iz 1. v 2. fazo traja več kot 12 ur in če mine več kot 3 ure od začetka 2. faze. Če je porod v teku in je mladiček v porodnem kanalu dlje kot 10 do 15 minut, to zahteva takojšnje ukrepanje in če se le da, pazljiva pomoč mladičku, da gre skozi porodni kanal. Med kotitvijo mladičkov ni zaželjeno, da je med njimi več kot 1 uro premora, prav tako pa na zastoj v porodu kaže situacija, če se psička več kot pol ure neprekinjeno in neproduktivno napenja. Zelo zaželjena je tudi približna ocena velikosti legla, zato da vemo, kdaj se porod konča oz. da se le-ta ne ustavi, še preden so vsi mladički zunaj. Pri tem si lahko, predvsem pri manjših psičkah, že doma pomagamo s temeljitim tipanjem trebuha po porodu.

V kolikor pri psički pri porodu opazimo katerega izmed zgoraj naštetih znakov, ki nakazujejo na kakršne koli težave, je potrebno takoj ukrepati ter kontaktirati in obiskati veterinarja, da lahko pomaga bodoči pasji mamici in mladičkom ter poskrbi za srečen začetek novega življenja.

Janko Hribernik, dr.vet.med.

Veterina Jagodič, bolnica za živali

Povzeto po:

-         R. W. Nelson, C. G Couto, Small Animal Internal Medicine, 2013

-         M.V. Root Kustritz, Clinical canine and feline Reproduction, 2010