Pri kravah ugotavljamo brejost z ultrazvočnimi (UZ) preiskavami, hormonskimi testi v mleku (tudi v krvi) in z manualno palpacijo (rektalni pregled z roko skozi črevo).
Prednosti in slabosti tehnik ugotavljanja brejosti:
- Manualna palpaciija- rektalni pregled:
Poceni nezahtevna tehnika vendar se za zanesljivost ugotavljanja rabi kar veliko izkušenj. Izkušen veterinar tehnik lahko na roko ugotovi brejost od 50. dneva naprej, nekateri še prej! Slabosti te tehnike so v tem, da če krava ni breja, zamudimo skoraj en mesec časa kar pa predstavlja veliko ekonomsko škodo . Z manualno palpacijo tudi težje ugotovimo morebitno patologijo tako na plodu kot na rodilih (maternica , jajčnik,…)
- Hormonski testi
V Slovenji se v mlečnih kontrolah opravlja test na prisotnost specifičnih beljakovin (angleško PAG-pregnancy associated glykoproteins), ki jih izloča posteljica v času brejosti. Že po 28. dnevu brejosti je nivo teh beljakovin dovolj visok, da lahko z zelo veliko zanesljivostjo, nad 97%, napovemo ali je žival breja ali ne. V zgodnjem obdobju, do 45. dneva po osemenitvi, obstaja določena mera previdnosti, saj lahko pride do zgodnje embrionalne smrtnosti, specifične beljakovine pa se še vedno izločajo v mleku. To velja v primeru nizkih vsebnosti PAG, v primeru visokih vsebnosti pa je test zanesljiv tudi v zgodnjem obdobju. Priporočamo 2x testiranje, 1. po 28 dnevu in naslednjič po 50. – 60. dnevu ali kombinacija z drugim načinom ugotavljanja brejosti
Test se od ostalih metod ugotavljanja brejosti razlikuje po tem, da je enostaven, hiter, dokaj zanesljiv, higienski in ni naporen za žival in tistega, ki opravlja vzorčenje. Pozornost moramo posvetiti natančnosti pri vzorčenju in navajanju podatkov o živalih, ki jih želimo preiskati.
Slabost tega testa je ko ugotovimo, da krava ni breja, ne vemo vzroka zakaj ni breja, potreba je nadaljnja obravnava ali UZ pregled ali manualni pregled! Test lahko opravljamo samo v mlečnih reja z A kontrolo!
- Ultrazvočni pregled na brejost 
Ultrazvočni pregled skozi črevo je ena najbolj uporabnih funkcij za določitev zgodnje brejosti pri kravah. Zgodnja določitev nebrejih krav izboljša učinkovitost reprodukcije in s tem pripomore k zmanjšanju intervala med osemenitvami.
Je zanesljiva in enostavna metoda za določitev brejosti. V večini primerov lahko natančno in zanesljivo določimo brejost od 30. dneva dalje; manj zanesljivo lahko brejost ugotavljamo že od 24. dneva brejosti naprej.
Prednosti ultrazvočne preiskave so:
- zgodnejše in zanesljivejše odkrivanje brejosti v primerjavi z rektalnim pregledom
- ocenitev živosti zarodka
- morebitna ugotovitev dvojčkov
- ne odkrivamo samo brejosti, temveč odkrijemo mnoge reprodukcijske težave (ciste različnega izvora, napake na jajčnikih, vnetje maternice, urovagina in drugo) in jih na osnovi znane diagnoze ustrezno zdravimo
Slabosti zgodnjih ultrazvočnih pregledov
- manipulacija z živalmi
- kadar gledamo na brejost okoli 30 dneva moramo biti pazljivi na zgodnjo embrionalno smrtnost ki se zgodi največkrat okoli 45 do 55 dnevu, zato predlagamo vse krave ki smo jih gledali pri brejosti 30 dni, da jih prekontroliramo še na brejost po 60. dnevu brejosti!
Pri vseh teh preiskavah je zelo pomembna tudi evidenca. Ob vsakem pregledu moral lastnik točno vedeti za katero žival gre in koliko naj bi ta žival bila brej oz. zadnji datum osemenitev ali vsaj približen dan naravnega pripusta, kajti le tako bo veterinar lahko ugotovil ali gre za pravilen razvoj brejosti ali je plod normalne velikosti za ta čas brejosti ali kadar karava ni brej av kateri fazi ciklusa naj bi bila krava!
Vse zainteresirane rejce obveščamo, da so vsi naši terenski veterinarji usposobljeni in opremljeni (vsak z svojim) z prenosnim ultrazvočnim aparatom. Na voljo so vam vedno tako za pregled vaše krave na brejost, kot tudi za ugotavljanje »zakaj vaša krava ni breja?«
Dušan Jagodič,DVM