Novice

24 Jan 2021

DRISKE PRI PSIH IN MAČKAH aktualno

 

Vir: https://www.thenakeddogaustin.com/traininghowtos/2019/2/19/every-dog-poops-lets-talk-about-it

Driska oz. diareja pri malih živalih je poleg bruhanja eden pogostejših razlogov za obisk veterinarja. Gre za povečano količino vode ali sluzi v blatu živali. Driske glede na čas trajanja razdelimo na akutne in kronične, glede na njihov izvor pa na driske tankega ali debelega črevesa.

Akutne driske ponavadi nastanejo zaradi nepravilne prehrane, parazitov ali infekcijskih bolezni. Driske zaradi prehranskih težav nastanejo zaradi intolerance in alergije na hrano, hrane slabše kvalitete ali takšne, ki je kontaminirana z bakterijami ter prehitre menjave hrane pri živali. Paraziti, ki povzročajo driske so iz rodov Helminti in Protozoa, v slednjem pa so še posebej pogosti Giardia in Cocidia ter Tritrichomonas pri mačkah. Pri infekcijskih boleznih gre za nekoliko širše poglavje, v osnovi pa jih razdelimo na virusne in bakterijske bolezni. Najpogostejši virusi, ki povzročajo drisko so Parvo-, Rota- in Corona-virus pri psih in mačkah, virus pasje kuge (Morbilivirus) pri psih ter FIV in FeLV s sekundarnimi infekcijami pri mačkah. Najpogostejše bakterije, ki povzročajo infekcijske driske so Salmonella spp., Clostridium Perfringens, enteropatogena Escherichia Coli, Campylobacter jejuni ter še nekatere druge, manj pogoste. Nekateri drugi vzroki akutnih drisk so še hemoragični gastroenteritis, invaginacija črevesja, IBD (Inflammatory Bowel Disease), zaužitje toksinov (pokvarjena hrana, kemikalije, težke kovine, ipd.), določena zdravila (antibiotiki, nesteroidna protivnetna zdravila, antiparazitiki, ipd.), akutni pankreatitis in hipoadrenokorticizem (Addisonova bolezen).

D2

Na sliki je prikazanih nekaj tipov najpogostejših črevesnih parazitov pri psih.

Vir: http://www.meltonvet.com.au/IntestinalWorms.aspx

Pri diagnostiki vzrokov akutnih drisk nam je v veliko pomoč natančna anamneza (zgodovina težav živali), nadalje pa se poslužujemo parazitoloških preiskav za odkrivanje parazitov, preiskav krvi, hitrih testov za odkrivanje parvoviroze, ipd.

Pri kroničnih driskah je pomembno ločiti med driskami tankega in debelega črevesa, pri čemer obstaja nekaj različnih kriterijev. Pomembnejši pokazatelji, da driska izhaja iz tankega črevesa so izguba teže, večji volumen blata kot običajno, ne pa tudi večja frekvenca blatenja. Ponavadi tukaj tudi ni opaziti sluzi v blatu in napenjanja pri blatenju samem. Pri driskah debelega črevesa ponavadi žival ne izgubi teže, razen pri histoplazmozi, limfomu ali podobni maligni bolezni. Frekvenca blatenja je tudi precej večja kot običajno, količina blata pa je ponavadi zmanjšana. V blatu lahko opazimo tudi svežo kri in sluz.

D3

Na sliki je prikazana driska s primesjo krvi in sluzi.

Vir: https://pineymountainfoster.org/your-dogs-poop/

Kronične driske tankega črevesa delimo v tri skupine: maldigestije, malabsorbcije, pri katerih ne prihaja do izgub proteinov ter malabsorbcije, pri katerih prihaja do izgube proteinov.

Maldigestijo oz. slabo ali nepravo prebavo in presnovo, povzroča eksokrina pankreasna insuficienca (EPI). To je v osnovi nedelovanje dela pankreasa, ki proizvaja prebavne encime, zaradi česar ni možna normalna prebava in presnova hranil. Za odkrivanje EPI so nam na voljo testi blata, ki pa so žal nezanesljivi ter testi krvi, kjer merimo serumsko koncentracijo TLI (trypsine- like immunoreactivity), pri čemer nam nizka koncentracija TLI pokaže slabše delovanje pankreasa. EPI je pri mačkah redka.

D4

Na levi sliki je prikazano pasje blato pri pankreasni insuficienci brez zdravljenja. Blato je kašasto in z napol prebavljeno hrano. Na desni sliki vidimo blato po zdravljenju EPI.

Vir: https://www.pinterest.com/pin/141441244527297512/

Druga dva tipa kroničnih drisk tankega črevesa sta malabsorbcija, pri kateri ne prihaja do izgub proteinov in malabsorbcija, pri kateri prihaja do izgube proteinov (PLE- Protein Losing Enteropathy). Malabsorbcija pomeni slabo in nepravo vsrkavanje hranil iz prebavljene hrane. Težava pri zaznavi PLE se kaže v tem, da driska ni vedno nujno prisotna oz. se pojavi, ko je presežena absorbcijska sposobnost debelega črevesa, to je sposobnost vsrkavanja vode. Zato moramo pri živalih z znižano koncentracijo proteinov, pri katerih izločimo izgubljanje proteinov skozi ledvica, kožo (velike rane) ali premalo proizvodnjo lastnih proteinov zaradi jetrnih obolenj, vedno, tudi če ni prisotne driske, upoštevati PLE kot zelo možen vzrok.

Najpogostejši vzroki malabsorbcijske bolezni pri psih in mačkah so: netoleranca ali alergija na hrano, parazitarna obolenja (Giardia, Nematodi), ARE (Antibiotic Responsive Enteropathy), IBD (Infalammatory Bowel Disease- vnetna bolezen črevesa, pri mačkah ponavadi v obliki limfocitno-plazmocitnega enteritisa), neoplazije v črevesju (limfom), redkeje pa še glivične bolezni (histoplazmoza).

D5

Na sliki je prikazan prečni prerez tankega črevesa, ki kaže znake IBD - vidimo zadebeljeno steno in zmanjšan lumen črevesa.

Vir: https://lbah.com/feline/inflammatory-bowel-disease-ibd/

Glavni vzroki PLE, pri katerih prihaja do izgub proteinov so intestinalna limfangiektazija (razširitev limfnih žil v črevesju zaradi lipogranulomatoznega vnetja in izguba limfe, bogate s proteini, v lumen črevesja), alimentarni limfom, napredovali IBD, glivična bolezen v črevesju (histoplazmoza), kronična invaginacija črevesa pri mladičkih ter krvavitve v prebavila zaradi kroničnih čirov, tumorjev ali parazitov.

Pri diagnostiki obeh oblik PLE nam je v veliko pomoč pregled trebušne votline z ultrazvokom, na podlagi katerega se lahko odločimo za odvzem vzorcev (bioptov) z gastroduodenoskopijo in kolonoskopijo ali laparatomijo, v kolikor so spremenjeni deli črevesa izven dosega endoskopa.

Pri malabsorbcijah, pri katerih ne prihaja do izgub proteinov, se za dosego diagnoze poslužujemo bodisi dodatnih diagnostičnih postopkov, kot so biopsija črevesa ali pa poskusimo s tako imenovanim poskusnim zdravljenjem, odvisno od resnosti kliničnega stanja živali. Poskusno zdravljenje je najboljši način za diagnosticiranje ARE (Antibiotic Responsive Enteropathy- bolezen črevesa, ki odreagira na zdravljenje z antibiotikom) in drisk, ki odreagirajo na ustrezno dietno hrano, vendar ta način zahteva čas in angažiranost lastnikov in veterinarja.

Kronične driske debelega črevesa so pri psih najpogostejše zaradi prehranskih intoleranc ali alergij na hrano, lahko pa so tudi takšne, ki zahtevajo višjo vsebnost vlaknin v obroku, zaradi funkcionalnih motenj (t.i. bolezen nadraženega črevesa). Pogosti vzroki so še parazitarna obolenja, bakterijske infekcije (predvsem klostridijski kolitis, histiocitni ulcerativni kolitis pri bokserjih in francoskih buldogih), glivične infekcije (histoplazmoza), IBD ter tumorske bolezni, predvsem limfomi in adenokarcinomi. Pri mačkah je ta seznam nekoliko drugačen in sicer so na prvem mestu prehranske intolerance, IBD, od parazitarnih obolenj Trichomonas, ter FIV in FeLV s sekundarnimi infekcijami.

Hematohezija pomeni prisotnost sveže krvi v blatu. V kombinaciji z drisko jo obravnavamo podobno kot drisko debelega črevesa. Če je blato normalno in na površini opazimo prisotnost krvi, to ponavadi pomeni, da je poškodba sluznice v zadnjem delu kolona ali rektumu, če pa je kri pomešana med blato, to nakazuje poškodbo višje v kolonu. Začetni korak je temeljit rektalni pregled živali ter temeljit pregled vsebine paranalnih vrečk. Če pri tem ne ugotovimo željenega, težave pa se nadaljujejo, je naslednja stopnja pri zdarvljenju živali kolonoskopija in odvzem vzorcev.

D6

Na sliki je prikazano blato s primesjo krvi- hematohezija, kot posledica krvavitev v zadnjem delu debelega črevesa.

Vir: https://dogisworld.com/health-care/blood-in-dog-stool/

Melena pomeni prisotnost prebavljene krvi v blatu, kar da blatu izrazito črn, ogljen videz. V osnovi pomeni krvavitev v zgornjem delu prebavnega trakta in se je moramo lotiti hitro in učinkovito, kar pomeni, da moramo narediti pregled krvi, ultrazvočni pregled trebuha in gastroduodenoskopijo, odkriti krvavečo spremembo in ustrezno zdraviti.

D7

Na sliki je prikazano črno blato- melena pri psih, kot posledica krvavitve iz zgornjega dela prebavil. Vir: https://dogs.lovetoknow.com/wiki/Blood_and_Mucous_in_Dog_Stools

Za postavitev pravilne diagnoze in posledično ozdravitve živali, se moramo pri dalj časa trajajočih driskah držati določenega protokola- najprej je potrebno žival dodobra pregledati in se z lastniki natančno pogovoriti o zgodovini bolezenskih težav živali. Naslednji korak je izločitev parazitov, za kar je potrebno narediti parazitološko preiskavo 3-dnevnega vzorca blata ali se odločimo za zdravljenje s širokospektralnim antiparazitikom. V naslednji fazi izločimo očitnejše prehranske težave (hrana slabe kvalitete, hranjenje z ostanki z mize, ipd.). Naslednji korak je celoten pregled krvi- hemogram in biokemija, pregled urina, pri mačkah določitev FIV/FeLV statusa in merjenje ščitničnih hormonov pri starejših mačkah. Pri živalih, ki imajo prebavne težave, je skoraj nujen tudi pregled trebušni votline z ultrazvokom.

D8

Na sliki je prikazan pregled trebuha z ultrazvokom.

Vir: https://www.petmd.com/dog/general-health/ultrasounds-dogs-and-cats-everything-you-need-know

Če pri pregledu krvi ugotovimo znižano število proteinov- albuminov, najprej izključimo druge možne vzroke- izguba skozi ledvica, kožo ali manjša proizvodnja zaradi odpovedovanja jeter, če pa le-teh ni, se odločimo za odvzem vzorcev- bioptov, z gastroduodenoskopijo in/ali kolonoskopijo oz. opravimo laparatomijo (kirurško odpremo trebušno votlino) in odvzamemo vzorce vzdolž prebavnega trakta. Pri živalih, kjer je koncentracija albuminov v serumu normalna, izmerimo serumski TLI, za izločitev eksokrine pankreasne insuficience. Če je TLI v mejah normale, se odločimo za poskusno terapijo z hipoalergeno dieto in/ali antibiotiki. Če nič od naštetega ne pomaga, svetujemo odvzem vzorcev črevesa na večih delih, ki se jih pošlje v bakteriološko in patohistološko preiskavo. Pri kroničnih driskah debelega črevesa je rektalni pregled eden prvih korakov, ki jih moramo opraviti, pri tem pa iščemo zadebelitve sluznice ali brstenje (novotvorbe).

D9

Na sliki je prikazan kirurški odvzem vzorcev tankega črevesa za patohistološko preiskavo.

Vir: https://lbah.com/wp-content/uploads/2017/03/IntestineBiopsy.jpg

Driske pri malih živalih so torej precej široko in kompleksno področje, predvsem pri dalj časa trajajočih težavah. Kaj lahko kot skrbni lastniki storite sami? Predvsem je pomembna zdrava in kvalitetna uravnotežena hrana oz. ustrezna dieta, v kolikor jo žival potrebuje, nikakor pa to niso ostanki z mize ali celo pretečena ali mastna hrana. Pri akutnem pojavu driske, kjer klinično stanje živali ni prizadeto, lahko lastniki sami poskusijo z doma pripravljeno dieto, pri čemer svetujem kuhan riž in belo piščančje meso ali kuhano ajdovo kašo s kunčjim mesom, v kolikor je žival preobčutljiva na piščanca. Lastniki sami lahko dodajajo živali tudi probiotik, za stabilizacijo bakterijske mikroflore v črevesju in/ali razstrupljevalni silikatni gel.

D10

Na sliki: razstrupljevalni silikatni gel.

Vir: https://www.lekarnar.com/izdelki/enterozoo-gel-tuba

V kolikor se žival slabo počuti, ne je, bruha ali če v blatu opazimo prisotnost krvi, je to razlog za čimprejšnji obisk veterinarja. Pomembno je tudi redno razgliščenje živali in sicer že mladičkov pri 14 dneh, nato pri 1 mesecu, nadalje 1 x mesečno do dopolnjenih 6 mesecev in kasneje na vsake 3 mesece, torej 3-4 x letno. Zelo pomembna so tudi redna cepljenja proti kužnim boleznim pri mačkah in psih, saj le-ta lahko preprečijo pogosto smrtne nalezljive bolezni, ki se lahko kažejo tudi z drisko, predvsem v začetnem obdobju življenja, pa tudi kasneje. Pri kroničnih, torej dalj časa trajajočih težavah, je, glede na širok spekter možnosti, zelo pomembno sodelovanje z veterinarjem in upoštevanje striktne diete ter dajanje predpisanih zdravil, saj je v nasprotnem primeru zelo težko priti do pravilne diagnoze in odprave težav. Zavedati se je potrebno, da je odkrivanje diagnoze kronične težave pogosto dolgotrajno, zahteva precej finančnih sredstev in v določenih primerih tudi (kirurško) invazivno jemanje vzorcev. Tudi vse našteto včasih žal ne pripelje do želenih rezultatov, ker so kronične prebavne težave dostikrat neozdravljive, lahko pa jih s striktno dieto in dajanjem ustreznih zdravil zelo dobro držimo pod nadzorom in živali omogočimo normalno življenje.

     D11D12Na sliki: primer dietne hrane za pse pri driski.

Obdelali smo še eno, pogosto težavo naših ljubljenčkov. V kolikor se s tem problemom srečujete pri vaši živali, nas obiščite v naši ambulanti, kjer bomo poskrbeli za vašo žival in jo ustrezno zdravili.

Janko Hribernik, dr.vet.med.

Veterina Jagodič, bolnica za živali

Povzeto po:

-R. W. Nelson, C. G Couto, Small Animal Internal Medicine, 2013

-J. M. Steiner, Small Animal Gastroenterology, 2008