Vir slike: https://www.youtube.com/watch?v=2PIxkOAGQpg

Hipokalcemija oz. znižana koncentracija kalcija v krvi in celicah (zunaj in znotraj celic) se najpogosteje pojavlja pri psičkah po porodu zaradi povečane laktacije (proizvajanje mleka), lahko tudi pred porodom zaradi mineralizacije kosti mladičev (nalaganje kalcija v kosti), slabe absorbcije kalcija iz prebavil, atrofije paratiroidne žleze (zmanjšanja celic in s tem tudi funkcije izločanja hormonov) ali pretiranega dajanja nadomestkov kalcija.

Hipokalcemija je, ko pride do faze krčev (tetanija), akutno, življenje ogrožujoče stanje. Klinični znaki nastanejo kot direktna posledica pomanjkanja kalcija in se v hujši obliki kažejo kot fascikulacija mišic (majhne, nehotene, omejene kontrakcije mišic) ali tetanija (večji in dolgotrajnejši krči mišic). Na začetku so znaki nespecifični- povečano sopenje, tresenje, mišična oslabelost, nekoordiniranost, vendar hitro, v roku nekaj ur, napredujejo v resnejše in intenzivnejše krče. Poviša se tudi frekvenca dihanja in bitja srca ter telesna temperatura. Če se hipokalcemije ne zdravi pravočasno ali na pravilen način, lahko pri tem psička tudi umre.

Na sliki zgoraj je prikazana tetanija pri psički z hipokalcemijo.

Vir slike: https://wagwalking.com/condition/low-blood-calcium

Najpogosteje se hipokalcemija pojavi ob vrhu laktacije, to je nekje med 1. in 3. tednom po porodu, pri manjših psičkah, ki imajo velika legla, vendar to ni pravilo, saj lahko do pomanjkanja kalcija pride pri katerikoli velikosti psa in številu mladičev v leglu, ter ob katerem koli času laktacije. Lahko se pojavi tudi že pred porodom in ima za posledico otežen porod. Redko se pojavlja tudi pri mačkah.

Diagnostika temelji na tipičnih kliničnih znakih pri psičkah v laktaciji in merjenju koncentracije serumskega kalcija, ki je pod referenčno mejo. Podobni klinični znaki se lahko pojavijo tudi pri hipoglikemiji, ki pa je v tem obdobju redka.

Ključno je hitro in pravilno zdravljenje s počasno intravensko raztopino kalcijevega glukonata. Nujno potrebno pri tem je monitoriranje srca z EKG-jem, ker kalcijev glukonat povzroča bradikardijo in aritmije- znižanje frekvence bitja srca in nepravilen ritem. V primeru pojava le-teh, je potrebno infuzijo kalcija takoj ustaviti. V primeru, da psička potrebuje še več kalcija, počakamo, da se bitje srca normalizira, potem pa nadaljujemo z zelo počasno infuzijo. Klinični znaki se ponavadi popravijo takoj po aplikaciji kalcija. Pomembno je tudi, da v obdobju 12 do 24 ur po pojavu hipokalcemije ne dovolimo, da mladički sesajo mleko pri mami, temveč jih dohranjujemo z ustreznim nadomestnim mlekom. Po tem, ko se akutno stanje reši, do konca laktacije nadomeščamo kalcij peroralno v obliki kalcijevega glukonata, kalcijevega karbonata ali kalcijevega laktata. Pomembno je tudi, da psički povečamo količino hrane in uvedemo vsaj tri obroke dnevno. Hrana mora biti visoko kvalitetna, uravnotežena in hranljiva, primerna za doječe psičke. Hrani se lahko dodaja tudi ustrezna količina vitamina D, vendar ne več kot je priporočljiva doza, saj v nasprotnem primeru lahko pride do pretiranega povišanja kalcija (hiperkalcemije). V primeru, da se psički epizode akutne hipokalcemije ponavljajo, se svetuje popolna odstavitev mladičkov in hranjenje le-teh izključno z ustreznim mlečnim nadomestkom oz. ustrezno hrano, ko so dovolj stari.

Na sliki zgoraj je prikazano sopenje pri psički s hipokalcemijo. Psička dobiva intravensko infuzijo kalcija in je monitorirana z EKG-jem zaradi možnega pojava bradikardije.

Vir slike: https://vetgirlontherun.com/canine-eclampsia-hypocalcemia-vetgirl-veterinary-ce-blog/

Preventiva hipokalcemije je težka in temelji predvsem na ustrezni visoko kvalitetni, uravnoteženi hrani, ki jo psičke ali mačke v obdobju laktacije jedo. V tem obdobju se lahko količina hrane in število obrokov poveča oz. imajo živali ustrezno hrano ves čas na voljo. Seveda je nujen tudi neomejen dostop do sveže pitne vode. Če psička pretirano skrbi za mladičke in ne gre jest sama, se jo lahko, če ji to ne povzroča še večjega stresa, nekajkrat na dan za nekaj minut loči od mladičkov, da se v miru naje. Pri velikih leglih, lahko mladičke že od začetka sočasno hranimo z ustreznim mlečnim nadomestkom, da se zmanjša potreba po mleku pri mami in se jo na takšen način razbremeni. Preventivno dodajanje kalcija ni priporočljivo oz. je celo kontraindicirano, ker lahko stanje hipokalcemije precej poslabša oz. je vsekakor ne prepreči.

Na sliki zgoraj je prikazan primer komercialno pripravljene ustrezne hrane za psičke v laktaciji in ustrezen mlečni nadomestek za pasje mladičke.

Vir slike: https://www.zoohit.si/shop/psi/suha_pasja_hrana/royal_canin_size/vzreja/245139; https://www.zoohit.si/shop/psi/suha_pasja_hrana/royal_canin_size/mini/245222

Vsi lastniki psičk ali mačk, ki imajo ali bodo imele mladičke, morajo biti v obdobju po porodu zelo previdni in morajo skrbno spremljati svoje živali, ter ob pojavu kakršnihkoli kliničnih znakov takoj in ustrezno ukrepati. Žal sami po tem, ko se klinični znaki že pojavijo, ne morejo storiti kaj drugega, kot takoj kontaktirati veterinarja, tudi v času dežurstva, povedati kaj se dogaja in takoj obiskati veterinarsko ambulanto, kjer se takšna stanja rešuje. Pred pojavom takšnih težav lahko lastniki veliko storijo sami z ustrezno kvalitetno hrano in sočasnim hranjenjem mladičev z mlečnim nadomestkom pri velikih leglih, vsekakor pa naj ne dodajajo nadomestkov kalcija »na pamet«.

Janko Hribernik, dr.vet.med.

Veterina Jagodič, bolnica za živali

Povzeto po:

-          R. W. Nelson, C. G Couto, Small Animal Internal Medicine, 2013

-          M.V. Root Kustritz, Clinical canine and feline Reproduction, 2010