Mastitis je razlog za velikanske izgube v čredah krav molznic. Pri borbi proti mastitisu sledimo predvsem dvema ciljema.

1. da čim manj bakterij vstopi v vime preko seskovega kanalčka,
2. da omejimo razmnoževanje bakterij v vimenu.

Prvi cilj dosežemo zlasti s primerno higieno: okolja, ležišč, molznega stroja, molznikovih rok… Za dosego drugega cilja pa se, razen z zdravljenjem- ko je že (pre)pozno- borimo zlasti z vzdrževanjem primerne odpornosti živali.

Kaj nam pove število somatskih celic?

Spremljanje števila somatskih celic v mleku je način za ugotavljanje težav z mastitisom v čredi.  Mleko iz zdravih vimenskih četrti ima manj kot 200.000 SCC / ml.
Povišano število SCC nam pove, da ima veliko število krav okužene vimenske četrti. Najpogostejša skrb kmeta ob povečanem št. SCC je nižje plačilo za mleko. Vendar to ni največji strošek ki ga povzroča povišano št. SCC! Veliko večje izgube ima rejec zaradi znižane mlečnosti krav z visokim številom SCC (glej tabelo 1. )        

Vir: Consultants Guide to Economics of Mastitis, Sandy Costello, PhD

Povišano število SCC pa vpliva tudi na sestavo mleka, v mleku z več kot 400 000 SCC /ml je za okoli 20% znižana količina kazeina, količina kalcija pa je znižana kar za slabih 70%! Zato se tako mleko slabše siri in je zato tudi upravičeno slabše plačano.

Proti komu se borimo?

Da bi se lahko učinkovito borili proti visokemu številu SCC in mastitisu moramo vedeti proti čemu se borimo.
Mastitis povzročajo mikroorganizmi, ki pa se med seboj razlikujejo. Za praktično ukrepanje je zlasti pomembna delitev na:

• nalezljive povzročitelje (NP) in
• okoliške povzročitelje (OP).

Nalezljivi povzročitelji za razmnoževanje potrebujejo živo tkivo. Zato so vir okužbe teh povzročiteljev zlasti okužene vimenske četrti drugih krav. Ti povzročitelji se ne razmnožujejo v okolici živali. Med temi povzročitelje je najpomembnejši Staphylococcus aureus (stafilokokni mastitis).
Zdravi seski so tem povzročiteljem najpogosteje izpostavljeni med molžo.
Okoliški povzročitelji mastitisa preživijo v okolju živali, zato je za te povzročitelje glavni vir okužbe okolica živali (nastilj, iztrebki, oprema…).Večina okužb s temi povzročitelji nastane v dobi presušitve!  Tipični predstavniki te skupine so koliformne bakterije (npr. E. coli- koli mastitis in drugi streptokoli- npr. Str. uberis)

Kakšni so ukrepi proti nalezljivim in okoliškim povzročiteljem mastitisa

Najpogostejši ukrepi za znižanje pojavnosti mastitisa in znižanje št. SCC v čredi so:

• higiena molže in dobro delovanje molznega stroja,
• prehrana presušenih in mlečnih krav,
• presušitev vseh krav z antibiotiki,
• pravilno, pravočasno izločanje živali,
• higiena v hlevu in okolici,
• čistost, vlažnost in tip nastilja,

Zaradi različnih lastnosti teh dveh skupin povzročiteljev mastitisa vsi ukrepi nimajo vpliva na obe skupini.

Higiena molže in dobro delovanje molznega stroja: ima zlasti vpliv na nalezljive povzročitelje mastitisa. Ti se najpogosteje prenašajo med molžo, z molznimi enotami in z rokami molznika. Vendar se tudi okoliški povzročitelji lažje »prebijejo« v poškodovano vime in v neposreden stik z vimenom pridejo tudi med molžo.
Proces molže je med najpomembnejšimi faktorji tveganja tako za visoko št. SCC kot za pojav kliničnega mastitisa.
Pomembno je zlasti:

• pravilno delovanje molznega stroja (nepravilno delovanja poškoduje tkivo seska in omogoči vstop bakterijam v vime) in
• pravilna molzna rutina (na kratko: pomolzi prve curke, očisti, razkuži, posuši, namesti molzno enoto, razkuži)

Razkuževanje seskov pred molžo zlasti vpliva na pojav okoliškega mastitisa, ker znižuje število teh bakterij na seskih in možnost vnosa teh v mlečno četrt med molžo.  Z razkuževanjem po molži pa preprečimo prenos nalezljivih povzročiteljev z ene živali na drugo ali s človeka na žival.

Presušitev vseh krav z antibiotiki: 

To je ukrep proti nalezljivim povzročiteljem mastitisa. Presuševanje vseh krav z antibiotikom priporočamo zato, ker so stroški testiranja in ugotavljanja katero kravo presušiti z antibiotikom in katere ne višji od stroška zdravljenja vseh krav in ker  nalezljivih povzročiteljev ne izoliramo vedno, čeprav so v vimenu prisotni, ker se v vimenu »potuhnejo«.  S tem preprečimo tudi nove okužbe v prvih dveh tednih laktacije, znižamo število okuženih četrti in s tem možnost za prenos okužbe na zdrave krave.

Pravilno izločanje živali iz črede

S pravočasnim izločanjem okuženih krav iz črede znižujemo število okuženih četrti v čredi in zmanjšamo možnost, da bi se nalezljivi povzročitelji prenašali na ostale živali. To je- poleg velike pozornosti pri nakupih živali-  najučinkovitejši (a žal precej drag) način za nadzor nad nalezljivimi povzročitelji. Nima pa vpliva na okoliške povzročitelje, ki živijo v okolju živali.

Higiena v hlevu in okolici

Ta vpliva na pojavnost okoliškega mastitisa. S higieno in čistočo znižujemo število okoliških povzročiteljev v hlevu in s tem znižujemo možnost, da bodo ti prišli v vime. Pomembna je tudi drsnost tekališč in ležišč. Drsna tla vplivajo na število poškodb seskov. V poškodovan sesek pa okoliški povzročitelji lažje vstopijo.

Čistost, vlažnost in tip nastilja

Vplivata na pojavnost okoliškega mastitisa. Če krave ležijo v svojem lastnem …. to pomeni, da so neprestano v stiku z okoliškimi povzročitelji in da ti z lahkoto prodrejo v vime. Okoliški povzročitelji uspevajo zlasti v vlažnem in toplem okolju. Zato je pomembno, da je nastilj kolikor se da suh. Organske snovi v nastilju omogočajo razmnoževanje bakterij, zato je idealen nastilj mivka v kateri ni organskih snovi. Pri vzdrževanju čistoče nastilja je pomembno, da ne zanemarimo presušenih krav, ker do okužb lahko pride tudi med dobo presušitve.

Vpliv prehrane na število SCC in pojav mastitisa

Prehrana vpliva na odpornost živali in s tem na pojav mastitisa in na število SCC.

Glede odpornosti krav je kritično prehodno obdobje: zadnje dni presušitve in začetek laktacije, ko so krave pod stresom, izkoriščajo telesne rezerve in so v negativnem energetskem, vitaminskem in mikro(mineralnem) statusu. V tem času se mastitis tudi najpogosteje pojavi: zaradi stresa in znižane odpornosti se lahko začnejo razmnoževati nalezljivi povzročitelji, ki so v vimenu (lahko so bili v vimenu že ob koncu prejšnje laktacije ali pa so vanj prišli v dobi presušitve), okoljski povzročitelji pa iz istih razlogov (stres in nižja odpornost) lažje pridejo v vime in se v njem uspešno razmnožujejo.

Primerno odpornost živali zagotovimo z dobro uravnoteženim osnovnim obrokom in s količinsko primernim krmljenjem (ki zagotavljata primerno kondicijo živali)  ter s primernimi mineralno vitaminskimi dodatki.  

Dokazano je, da na znižanje števila SCC lahko vplivamo s primerno oskrbo z naslednjimi vitamini in (mikro)elementi: selen, vitamin E, vitamin A, baker, cink, krom.

Vsi so povezani z delovanjem obrambnih mehanizmov ter z odpornostjo živali.

Selen, vitamin E  in mastitis

V številnih poskusih so dokazali, da primerna oskrbljenost s selenom:

• zniža pojavnost mastitisa,
• ublaži znake mastitisa,
• zagotovi uspešnejše in hitrejše zdravljenje.

Ugotovljena je bila jasna povezava med oskrbo s selenom in številom somatskih celic: s selenom bolje oskrbljene črede so imele v primerjavi s slabše oskrbljenimi manjše število skupnih somatskih celic (glej graf 1).

Poleg tega so imeli v teh čredah manjši procent okuženih seskov in manj kliničnega mastitisa. Drugi raziskovalci so ugotovili, da imajo telice, ki so dobile 0,3 ppm selena in 1000 IU vitamina E na dan 60 dni pred telitvijo in skozi celotno laktacijo značilno manjše število okuženih seskov, infekcije so trajale manj časa, imele so manjše št. somatskih celic in manj primerov kliničnega mastitisa.
Pozitiven učinek selena na pojavnost mastitisa je najverjetneje posledica njegovega delovanja na izboljšano odpornost živali. V poskusih so dokazali tudi, da imajo nevtrofilci krav, ki so deficitarne na selenu slabšo sposobnost ubijanja patogenov kot nevtrofilci krav z ustrezno oskrbo.

Nezadostne količine vitamina E v obroku  krav molznic so povezane s povečanim številom SCC posameznih krav in s povečanim skupnim številom SCC.
Več avtorjev je dokazalo, da je odpornost mlečne žleze na infekcije povečana ob zadostni količini zaužitega vitamina E in Se, ker to pomeni izboljšano delovanja imunskih celic, zlati neutrofilcev.

V več poskusih je bilo dokazano, da imajo krave, ki so imele v obroku premalo vitamina E, višjo stopnjo okužb mlečne žleze, višjo pojavnost kliničnega mastitisa, izrazitejše klinične znake mastitisa in daljše trajanje infekcije kot krave, ki so z dopolnilnimi krmnimi mešanicami dobivale dovolj visoke količine vitamina E.
Z optimalnimi količinami vitamina E in drugih antioksidantov v obroku torej lahko preprečimo oz. zmanjšamo pojavnost kliničnega mastitisa.

Vitamin A: 

Dokazan je tudi vpliv preskrbljenosti z vitaminom A in/ ali karotenom na pojav mastitisa. Pomanjkanje vitamina A in beta-karotena  poslabša integriteto epitelija v mlečni žlezi, kar vpliva na uspešnejši prodor bakterij v vime in na njihovo uspešnejše razmnoževanje v vimenu. Pomanjkanje vitamina A vpliva tudi na znižano izločanje keratina. Mlečne žleze s tanjšim slojem keratina imajo tanjši, manj gost in slabše pričvrščen karatin. Imunske celice ob pomanjkanju vitamina A tudi slabše prehajajo skozi epitelij v mleko.

Baker

Podatkov o vplivu oskrbe z bakrom na pojav mastitisa je manj. Narejeni so bili poskusi v katerih je bilo dokazano, da so živali, ki so deficitarne na bakru bolj dovzetne zlasti za E. coli mastitis (okoljski), oskrbljenost z bakrom pa ni imela vpliva na dovzetnost za stafilokokni mastitis (nalezljivi mastitis).

Cink

Poskusi so bili narejeni zlasti z Zn metioninom, torej z organsko obliko zinka.
Zink na več načinov vpliva na zdravje vimena: pomemben je za zdravje in integriteto epitelnega tkiva, ima tudi vlogo pri tvorjenju keratina. Keratinska obloga seskovega kanala ujame bakterije in prepreči njihov prodor višje v mlečno žlezo. Med molžo se iz seskovega kanala odstrani okoli 40% keratina, zato je potrebno neprestano obnavljanje. Pomanjkanje cinka vpliva tudi na znižano odpornost živali, imunske celice so manj učinkovite, znižana je tudi tvorba protiteles.

Bodite pozorni na presušene krave!

Največ novih infekcij vimenskih četrti se pojavi ravno v dobi presušitve. Do mastitisa pa pride, ko se mlečna žleza aktivira, torej po telitvi. Takrat je žival tudi v negativni energetski, vitaminski in mikro(mineralni) bilanci, tako da bakterije lahko izkoristijo slabšo odpornost živali in se začnejo razmnoževati. Tudi visoko število SCC na začetku laktacije je pogosto posledica okužb v dobi presušitve in slabše odpornosti živali.

Zato je ključnega pomena za preprečevanje mastitisa tudi

• higiena ležišč presušenih krav ter
• oskrba presušenih krav z mineralno vitaminskimi mešanicami

Oboje je pogosto zapostavljeno!
Na pojav mastitisa ima vpliv zlasti preskrbljenost krav z prehodnem obdobju.

Največ mastitisa se pojavi takoj po telitvi. Razloga za to sta:
1.    Infekcija, ki se pojavijo med dobo presušitve izbruhnejo, ko se mlečna žleza aktivira,
2.    Odpornost živali takoj po telitvi močno pade in bakterije se  lažje prodrejo v vime in se uspešno razmnožujejo.

Kaj si velja zapomniti

Povišano število somatskih celic v mleku nas veliko stane zlasti zaradi znižane mlečnosti živali in je pokazatelj velikega števila okuženih četrti v čredi. Povzročitelje mastitisa ločimo glede na to, ali za preživetje potrebujejo živo tkivo (nalezljivi povzročitelji) ali preživijo v okolici živali (okoliški mastitisi). Za učinkovito borbo proti njim je potrebno vedeti, kateri povzročitelji nam v čredi povzročajo težave.

Z uravnoteženo prehrano živali in s primerno preskrbljenostjo živali z vitamini in mikroelementi povečamo odpornost živali in znižamo pojavnost mastitisa in število somatskih celic v čredi. Največji vpliv na število SCC in pojavnost mastitisa ima preskrbljenost s selenom in vitaminom E, zlasti v prehodnem obdobju: dva tedna pred in dva do tri tedne po telitvi.

Črtomir Praprotnik, dr. vet. med.
Alicanto d.o.o.