Večina rejcev ne razmišlja o mastitisu pri telicah in jih ima vedno za neinficirane. Vendar rejci precej pogosto opazijo, da imajo že prvesnice visoko število somatskih celic in da je pojavnost mastitisa pri telicah po telitvi kar visoka. Mastitis najpogosteje opazimo šele po telitvi, do infekcije vimena pa pride že pred telitvijo.

Raziskovalci poročajo, da je že pred telitvijo inficiranih od 30 do 50 % telic! To vpliva na mlečnost in na število somatskih celic v mleku prvesnic.

Vime se v največji meri razvije med prvo brejostjo, zato je pomembno, da mlečno žlezo med prvo brejostjo zaščitimo pred infekcijo in tako zagotovimo maksimalno proizvodnjo mleka v prvi laktaciji. Raziskovalci so ugotovili, da so telice, ki so bile inficirane s Staph. aureusom molzle 10% manj v prvi laktaciji. Znižana pa je mlečnost tudi v sledečih laktacijah.

Infekcija vimena pri telicah torej pomeni slabši razvoj mlečne žleze, nižjo mlečnost in višje število somatskih celic.

Številni primeri mastitisa na začetku prve laktacije so posledica infekcije vimena telic. Ugotovili so, da so telice lahko inficirane že pri starosti 6 mesecev ter da infekcija vztraja v vimenu skozi celotno brejost. Večina infekcij je s koagulaza negativnimi stafilokoki (CNS) ter s Staph. aureusom.

Med povzročitelji mastitisa pri telicah so bakterije, ki jih lahko izoliramo iz kože seskov telic, iz nosnic, dlak in iz vagine. Nekatere od teh bakterij so normalni "prebivalci" kože seskov, število drugih pa močno naraste že ob blagih poškodbah kože seska (npr. po pikih hlevske muhe, praskah, odrgninah). Koža seskov telic je lahko kolonizirana s Staph. aureusom in je lahko pomemben vir te infekcije za starejše živali v čredi.

Kako se telice inficirajo?

Možni viri infekcij so:

1. bakterije, ki so normalen del flore na koži živali (npr. nekateri koagulaza negativni stafilokoki), imenujemo jih oportunistične bakterije, ki živijo na konici seska in lahko skozi seskov kanal vstopijo v vime,
2. bakterije, ki zatočišče najdejo v ustni votlini telet, ki smo jih hranili z mastitičnim mlekom, ki sesajo druga teleta,
3. bakterije, ki jih najdemo v okolju telic- okoljski povzročitelji, ki jih najdemo v nastilju, gnoju...
4. bakterije, ki jih prenašajo muhe, ki se zbirajo na konicah seskov.

Kdaj moramo pomisliti na mastitis pri telicah?

Večja verjetnost, da bo prišlo do infekcije vimena je pri telicah, ki imajo voden izcedek s kosmiči. Gost, medu podoben izcedek bolje ščiti vime.

Na mastitis pri telicah moramo pomisliti:

• če imamo že pri prvesnicah slepe ali nefunkcionalne seske,
• če prvesnice začnejo laktacijo s povišanim št. somatskih celic (>250,000),
• če ima več kot 5% prvesnic klinični mastitis,
• če imajo telice povečane vimenske četrti kadarkoli pred telitvijo.

Pri povišanem št. somatskih celic se moramo zavedati, da je število SCC v prvih 14 do 21 dneh pogosto povišano in ga moramo ocenjevati previdno. Po tem obdobju pa ima zdravo vime manj kot 150 000 SCC.

Kako kontrolirati vire infekcije?

Tako kot pri mastitisu krav je prvi korakidentifikacija bakterij, ki povzročajo mastitis pri telicah in prvesnicah. Ugotovitev povzročiteljev nas usmerja pri preventivnih ukrepih. Če so glavni problem nalezljivi povzročitelji (zlasti Staph. aureus), pozornost usmerimo zlasti v krmljenje telet z mastitičnim mlekom ter v način reje telet. Staph. aureus, ki je lahko prisoten v mastitičnem mleku, se prenaša z medsebojnim sesanjem telet, ki jih redimo v skupinskih boksih.

Če so povzročitelji drugi streptokoki, je potrebno pozornost usmeriti v poškodbe seskov ter tudi v prenos s piki muh- torej moramo izboljšati tudi nadzor nad insekti na kmetiji.

Če so povzročitelji okoljski streptokoki, moramo pozornost usmeriti v nastilj telic zlasti v času pred telitvijo, ko najpogosteje pride do infekcije s temi povzročitelji.

Ukrepi za zmanjšanje pojavnosti mastitisa pri telicah so torej zlasti:

• preprečevanje medsebojnega sesanja telet- individualni boksi,
• nadzor nad insekti: muhe so prenosnik povzročiteljev mastitisa zlasti pri telicah tik pred telitvijo. V čredah, ki imajo izdelan program nadzora nad insekti je dokazano manj mastitisa pri telicah.
• zagotavljanje čistega in suhega okolja za telice,
• vzdrževanje dobre imunosti telic. Telice z močnim imunskim sistemom se lažje branijo zlasti infekcij z oportunističnimi bakterijami in z okoljskimi povzročitelji mastitisa.

Na zmanjšanje pojavnosti mastitisa lahko vplivamo tudi z zgodnjo ločitvijo telet od mater in s čim prejšnjo molžo po telitvi. S tem iz vimena odstranimo bakterije in zmanjšamo možnost za infekcijo vimena ter tveganje za nastanek edema vimena ter za puščanje mleka- oboje predstavlja tveganje za razvoj mastitisa pri telicah.

Uporaba antibiotikov za presuševanje krav pri telicah je nenamenska uporaba (»off label use« ), kar pomeni, da za to uporabo ni določena primerna karenca. Uporabljamo jo le tam, kjer v čredi več kot 5% telic laktacijo začne z mastitisom, ki ga povzroča Staph. aureus. Velika previdnost je potrebna pri zaostankih antibiotikov v mleku zlasti pri telicah, ki telijo zgodaj. Ob taki uporabi je pred oddajo mleka vedno potrebno izvesti teste za ostanke antibiotikov v mleku.

Če uporabljamo antibiotik za presušitev pri telicah moramo biti izredno previdni tudi pri aplikaciji tega, sicer obstaja verjetnost, da poškodujemo seskov kanal ter da vanj ob aplikaciji vnesemo bakterije. Seskov kanalček telice je ozek, zato ga z aplikacijo tube z lahkoto poškodujemo. Poškodovan pa ne nudi več primerne zaščite pred vdorom bakterij v vime. Zato moramo telice pred aplikacijo primerno fiksirati, konico seska pa temeljito očistiti in razkužiti.

Za znižanje pojavnosti mastitisa pri telicah bo kmalu tudi v Sloveniji na voljo vakcina, ki dokazano znižuje pojavnost mastitisa, ki ga povzročajo Staph. aureus, koagulaza negativni stafilokoki in koliformne bakterije. Prednost vakcinacije je, da nima karence, z uporabo vakcine pa lahko znižamo tudi porabo antibiotikov in zmanjšamo tveganje za pojav zaostankov antibiotikov v mleku.

Zaključek

Žal se z mastitisom (kliničnim in subkliničnim) pogosto srečamo že pri prvesnicah. Do infekcije vimena pa pogosto pride že pred prvo telitvijo, pri teličkah. Inficirano vime telic pomeni slabši razvoj mlečne žleze, višje število somatskih celic in nižjo mlečnost.

Če ugotovimo, da imamo v čredi težave z mastitisom že pri telicah, moramo ugotoviti, kateri povzročitelji ga najpogosteje povzročajo in nato naše ukrepe usmeriti v pravo obdobje reje ter v način reje, ki predstavlja tveganje za pojav določenega tipa mastitisa pri telicah.

Naredimo vse, da se ne bi že prva laktacija začela z mastitisom.