Slika 1: Vir: https://www.dupontnutritionandbiosciences.com/animal-nutrition/species-solutions/swine-solutions.html
Svinjska rdečica je ekonomsko pomembna infekcijska bolezen prašičev, ki jo povzroča bakterija Erysipelothix rhusiopathie. Bolezen se najpogosteje pojavlja pri necepljenih rastočih živalih in se klinično kaže s pojavom značilnih rdečkastih izpuščajev, neješčnosti, visoke vročine, zmernim do hudim šepanjem ter nenadnim poginom. Pri brejih svinjkah in mladicah lahko visoka vročina povzroči tudi zvrg oziroma abortus.
Slika 2: Bakterija Erysipelothrix rhusiopathiae pod mikroskopom. Vir: https://www.merckvetmanual.com/generalized-conditions/erysipelothrix-rhusiopathiae-infection/swine-erysipelas
Bolezen pospešijo različni stresni faktorji, kot so prevoz, vhlevljanje, prenaseljenost, sprememba krme in nenadne spremembe v temperaturi okolja (poletna vročina in sopara). Gre za zelo odporno ubikvitarno bakterijo, ki je v okolju sposobna preživeti tudi nekaj mesecev. Najdemo jo praktično povsod: v zemlji, nastilju, pesku, blatu, vodi, itd. Bakterija lahko okuži tudi druge živalske vrste, kot so domača perutnina in drobnica. Bolezen je zoonoza, kar pomeni da se lahko iz obolele živali prenese tudi na človeka. Najbolj ogrožene skupine so živinorejci, mesarji, veterinarji, laboratorijski delavci in drugi delavci v direktnem stiku z obolelimi živalmi. Pri človeku povzroča nastanek tako imenovanega erisipeloida. Gre za lokalno kožno spremembo rdečkaste barve, največkrat na prstih in rokah obolelih ljudi. V redkih primerih bakterija povzroča tudi akutno septikemijo in vnetje srčnih zaklopk.
Klinični znaki rdečice se v grobem delijo na akutne in kronične. Pri akutni obliki imajo prašiči visoko vročino (400C – 430C), hodijo okorno po prstih in veliko časa ležijo ločeno od ostalih živali. Pogosta sta tudi pomanjkanje apetita ter žeja. Spremembe po koži so lahko rdeče do vijolične barve, razpršeno razširjene po ušesih, rilcu in trebuhu, ali pa značilno kvadratno-romboidne oblike po celem telesu. Pri kronični obliki bolezni se pojavljajo predvsem vnetja sklepov in okvare srčnih zaklopk. Kronično obolele živali ponavadi sopejo, šepajo, slabo priraščajo ter ob dodatnih naporih nenadno poginejo.
Slika 3: Značilno kvadratno-romboidne spremembe na koži obolelih živali. Vir: https://www.minipiginfo.com/erysipelas-and-mini-pigs.html
Akutno obolele živali zahtevajo takojšnje zdravljenje, saj gre za urgentno stanje, ki lahko privede do pogina. Ob dovolj zgodnji diagnostiki in pravilni antibiotični terapiji pride do drastičnega izboljšanja že po 24 – 36 urah. Med najpomembnejše ukrepe za nadzor bolezni spadata predvsem primerna oskrba živali in preventivno cepljenje. V izogib škodi in stroškom zdravljenja ob pojavu bolezni, se za cepljenje pravočasno obrnite na svojega veterinarja in tako preprečite izbruh svinjske rdečice pri vaših živalih.
Nejc Bakovnik, dr. vet. med.
Veterina Jagodič d.o.o., Bolnica za živali
Povzeto po:
- Constable PD, Hinchcliff KW, Done SH, Grünberg. Veterinary Medicine: A textbook of the diseases of Cattle, Horses, Sheep, Pigs and Goats. 11th ed. Missouri: Elsevier, 2017: 2051-56.